Hitre povezave
Jelšingrad
|
|
|
|
Tloris Jelšingrada |
Jelšingrad danes |
Jelšingrad so po prezidavi v orientalskem slogu konec 19. in v začetku 20. stoletja šteli med najlepše grajske stavbe na Štajerskem, okrog katere je bilo zasajeno večinoma eksotično rastje. (lokacija)
Skok v zgodovino
Po starejših virih naj bi bil dvorec postavljen v visokem srednjem veku, vendar je Jelše najti v literaturi šele leta 1424 kot Erlach. Na slovensko obliko imena Jelsche - Jelše naletimo konec 15. stoletja, leta 1635 pa so ga že napadli in oropali uporniški kmetje. Enaintrideset let za tem ga je skupaj s tremi kmetijami dobil v zajem baron Žiga Gaisruck, ga prezidal v dvorec in obenem precej povečal posest. Tako so sredi 18. stoletja k Jelšam sodili uradi Korpule, Kostrivnica in Vojnik z okrog 160 podložnimi domačijami. Do leta 1870 je bil v stavbi tudi sedež deželnega sodišča.
|
|
|
|
Pročelje dvorca pred drugo svetovno vojno |
C. Reichert, Dvorec Jelše, |
Deželnoknežji fevd je bil Gaisruckov do leta 1799, nato pa so si sledili razni lastniki: Anton Nagy, leta 1837 Rajmund Novak, leta 1845 Rudolf in Terezija Gödel, leta 1884 je lastnik bil Gödel - Lannoy, tri leta kasneje pa je dvorec prešel v last pl. Artens. Pred II. svetovno vojno je bila lastnica gradu družba Jelšingrad, ki se je ukvarjala z lesno trgovino, med nemško okupacijo so v njem namestili t. i. Arbeitsdienst (obvezno mladinsko delo pred vpoklicem v vojsko) in menda že tedaj
odpeljali del stilnega pohištva. Po končani vojni je bil v njem prevzgojni dom za problematično starejšo populacijo, nato pa je bil dvorec preurejen v dom upokojencev. Ti in drugi stanovalci so grad zapustili po kozjanskem potresu l. 1974.
Lepo je bilo zunaj in bogato znotraj
Današnja stavba ima tlorisno obliko črke L s prizidanim stolpičem ob osrednjem traktu, hkrati pa je na tem mestu razgibana s stolpiči, pomoli in balkoni. Poleg pritličja obsega še nadstropje in vrhnje polnadstropje, podkletena je le v severnem delu osrednjega trakta. Najtemeljitejšo preobrazbo je stavba doživela v začetku 18. stoletja, ko so jo preuredili v baročni dvorec. Ob prizidavah je bil posodobljen še osrednji trakt in v njegovem nadstropju urejena reprezentančna avla. Dvorec so obdali
s parkom, na robu dvorišča pa postavili alegorične figure štirih letnih časov.
|
|
|
|
|
Freska s prizorom bitke na |
Rozeta na stropu mavrske |
Grajski park |
Jelše so bile po zapisih izjemno razkošno opremljene. Ko je konec dvajsetih let 20. stoletja dvorec obiskal priznan slovenski umetnostni zgodovinar Franc Stele, je popisal tudi večino notranjega inventarja, vse pa v marsičem smiselno dopolnjuje fotografska dokumentacija šmarskega fotografa Slavka Ciglenečkega. Stele je v svojem zapisu opozoril na orožarno z zbirko orientalskega orožja, živalske mumije in druge egiptovske starine ter na figuralne rezbarije primitivnih plemen. Med slikami je
opozoril tudi na trinajst baročnih portretov nekdanjih lastnikov gradu iz rodovine Gaisruck, žanrsko sliko iz 17. stoletja in krajini E. Böhma iz druge polovice 19. stoletja. Kljub strokovnosti pa je prezrl stilno pohištvo, stare kristalne lestence, različno plastiko in tudi nekaj slik.
|
|
|
|
Galerija grofov gaisruckov v svečani |
Biblioteka v sobi s kastiranim stropom |
.jpg)
Ob povojnih prezidavah je bila zgodovinska notranjščina močno prizadeta, staro opremo, kolikor je je uspelo previhrati vojno vihro, so raznesli v vse smeri. Po vojni pa ni ostala opustošena le grajska stavba, temveč tudi park, ki so ga najprej delno razparcelizirali, nato deloma pozidali, kar je ostalo pa zanemarili in prepustili nenadzorovanemu zaraščanju.
Nekaj fotografij šmarskega fotografa Slavka Ciglenečkega:
|
|
|
|
|
Fotograf : Slavko Ciglenečki |
Mavrska soba v pritličju |
Mavrska soba v nadstropju |
|
|
|
|
|
Kamin s štukaturnim |
Uničeni mitološki prizor |
Notrajnščina gradu orientalski |
|
|
|
|
|
Armarij s starinskim |
Soba s pisalno mizico |
Vogal z rokokojsko pečjo in |
.jpg)
