Izberi točko za podrobnejši opis

Znamenita božjepotna Marijina cerkev spada po čudoviti arhitekturi in bogati opravi med najpomembnejše kulturne spomenike na Štajerskem. V 14. stoletju je bila pozidana cerkev, posvečena sv. Marjeti. Leta 1744 so na istem mestu začeli graditi sedanjo cerkev posvečeno sv. Mariji in jo postavili v desetih letih. Dovoljenje za gradnjo je na Dunaju izprosil lemberški župnik Janez Mikec. O tem prizoru priča freska na steni kora. Leta 1754, 25. julija, jo je posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems. Več kot 40 let so trajali dogovori in spori o prestavitvi sedeža iz Lemberga na Sladko Goro. To se je z zvijačo zgodilo leta 1586.

Začeteki romarstva

Zgodovinski viri navajajo, da je romanje na Sladko Goro povzročilo razodetje na hribu nad cerkvijo. Število ljudi, ki so iskali pomoč in tolažbo se je hitro množilo, zato je bilo dela kar za pet duhovnikov pri premajhni cerkvi sv. Marjete. Zaradi tega so začeli z gradnjo sedanjega svetišča.

Pogled na zunanjost

Razčlenjenost svetišča in pokrajine se spleta v čudovito harmonijo. Nevsakdanje zalomljena streha, igrivi stolpiči, kar trikrat usločena fasada, živahna okna in portali so mojstrovina arhitekta Janeza Fuchsa.Vsa ta razgibanost svetišča se čudovito vklaplja v školjkasto krajino, katerega zgornji rob dopolnjujeta kraj Pečica in na drugi strani Pijovci. Harmonijo dopolnjuje tudi zelo lepo urejen park, ki se nahaja ob Marijini cerkvi.

Poslikava kupole v ladji - freska; Franc Jelovšek, 1752 - 53	Marijin sprejem v nebesih - olje; Anton Cebej, 1761

Notranjost svetišča

Stenska slikarija prekriva ves cerkveni strop in strop kora. To je delo baročnega slikarja Franca Jelovška iz leta 1752 in 1753. V slikarskih mojstrovinah prikazuje češčenje Sladkogorske Matere božje. Motivi se prepletajo z zaobljubljenimi prizori ozdravitev, srečnih iztekov nezgod in vsega tistega, kar so takratni obiskovalci dali zapisati v register pod različnimi številkami. Zato so različni prizori tudi oštevilčeni. Danes nam te freske tudi služijo kot čudovito gradivo za raziskovanje bolezni takratnega časa, načine oblačenja in razne opreme, ki so jo takrat uporabljali. Freske spadajo med naše osrednje umetnostne stvaritve baroka.


Kiparski izdelki v svetišču

Oprava v cerkvi je sijajno vkomponirana v prostor in je med najlepšimi, kar jih premoremo na Slovenskem. Kiparske stvaritve krasijo pet oltarjev, dve spovednici in orgelsko omaro. Zlasti je veličasten kipec čudodelne Matere božje, na glavnem oltarju, ki ga svetloba obliva s hrbtne strani, kar ji daje nenavadno čaroben izraz. Te kiparske mojstrovine je ustvarjalo več delavnic. Veliko del so opravili: Ferdinand Gallo (delavnica iz Celja), rezbarska delavnica Mersi iz Rogatca, rezbarska delavnica Jožefa Strauba (iz Maribora), Janez, Jurij Mersi (Slovenjegraški kipar). Orgle je izdelal celjski mojster Janeček leta 1755.