Izberi točko za podrobnejši opis

Rodeževa ali po domače Sedovška domačija je dobila ime po hribu Sedovcu, ob katerega vznožju stoji. Zaradi izjemne lege, časa nastanka, funkcionalnosti, načina gradnje z veliko mero estetskega pristopa in kamnoseške tradicije predstavlja celotna domačija vrhunski kulturni spomenik, edino tovrstno ohranjeno etnološko dediščino na slovenskem. Domačijo sestavlja 7 objektov: stanovanjska hiša, kovačija, gostilna, kapelica, hlev z vodnjakom, svinjak in večje gospodarsko poslopje s kozolcem. Vsi objekti so datirani nekam v sredino 19. stoletja, torej so stari okrog 150 let. Na portalih se poleg letnic pojavljajo inicialke J. P. in G. P. (Georg Pilko). Še pred dobrimi 10 leti so v hiši še stanovali brat in dve sestri Rodež, zdaj pa je domačija v lasti Jožeta Mužerlina, ki jo obnavlja po konservatorskih načrtih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Glavna dejavnost na kmetiji je bilo vinogradništvo, ki je zagotavljalo ponudbo v gostilni, v manjši meri pa je bilo pomembno tudi poljedelstvo.

Stanovanjska hiša
V osrčju domačije stoji stanovanjska hiša, verjetno iz začetka 19. stoletja. Stavba je ohranila svoj prvotni videz in zasnovo in je tipičen primer stavbe bogatega kmeta. Na glavni fasadi je vhod v vežo, okrog katere so prostori klasično razporejeni. V hiši je ohranjena še čisto prava črna kuhinja, v kateri so kuhali še pred dobrimi desetimi leti, in dve krušni peči.

Kovačija
Kovačija je enocelični prostor s pokrito vhodno lopo. Vhodni kamnit portal ima vklesano letnico 1826 in inicialke B.P. Kovačija je obnovljena, pokrita s slamo, manjka le še nekaj kovaške opreme, npr. kovaški meh in nekaj drugega orodja. Za kovačijo leži manjši kamnolom (kovačija je bila običajno postavljena ob vsakem kamnolomu za izdelavo orodja), s kamnom iz tega kamnoloma pa je bilo oblikovano tudi kamnoseško okrasje kapelic križevpotnega kompleksa nad Šmarjem.

Gostilna
V nekdanji gostilni je bila najbrž tudi trgovina, kar potrjuje najdena staro-jugoslovanska licenca za prodajo tobaka, ustni viri pa poročajo, da so tu vsaj 2x tedensko prodajali kruh in meso. stavba je nadstropna in pravokotnega tlorisa. V pritličju je vhod obdan s kamnitim portalom na katerem je vklesana letnica 1855 in inicialke J.P., tu naj bi bila po pripovedovanju kolarska delavnica. V nadstropje vodijo kamnite stopnice z leseno palično ograjo, podpira pa jih kamnit steber z nazobčanim gornjim podstavkom. Nadstropni kamniti portal pa krasi letnica 1866 ter inicialke G.P. kar kaže na morebitno postopno dograjevanje. Stavba po svojem dekorativnem videzu izmed vseh najbolj izstopa.

Kapelica
Kapelico krasi kamnit vhodni portal z vklesanima inicialkama G.P. in letnico 1846. Vhod se zapira z železno ograjo. Kapelica je pomembna zaradi celotnega videza in funkcije domačije, med drugim kaže tudi na socialni nivo tedanjega kmeta. Kamnit portal je tisti, ki se pojavlja na vseh objektih, pa naj so še tako skromni.

Hlev s pokritim vodnjakom
Takoj ob cesti stoji hlev s pokritim vodnjakom. Je najmlajši po izvoru (vhod je obdan s kamnitim portalom, na katerem so vklesane inicialke J.P. in letnica 1877). Po ustnem izročilu je bil hlev namenjen potujočim sejmarjem in kramarjem, ki so tod mimo potovali na sejme. Tu so živino napojili, jo privezali čez noč, sami pa prenočili po skednjih in pot nadaljevali naslednji dan.

Svinjaki s hlevom
Svinjaki s hlevom kažejo na gradbeno domiselnost kako pod eno streho združiti različno namembnost, hkrati pa arhitektura objekta ne ruši enotnega videza celotne domačije. Stavba je pritlične zasnove, delno lesena, delno zidana iz kamna ter prvotno ometana. Na levi stranski fasadi so štirje posamezni vhodi v svinjake. Vsi deli so leseni, tudi zatrep je obit z deskami, kjer je prostor za krmo. Hlev za živino je zidan z dvema vhodoma s kamnitima portaloma. Tla v hlevu so kamnita. Okenske odprtine imajo kamnito obrobo in so pravokotne oblike.

Gospodarsko poslopje s kozolcem
Gospodarsko poslopje je eno najlepših in najmogočnejših na širšem območju. Njegovo kvaliteto poudarjajo različne gospodarske funkcije, starost ter stopnja ohranjenosti in estetski videz. Pod streho namreč združuje več namembnosti, in sicer: zgoraj sta dve kašči (oba vhoda krasita kamnita portala, na enem je vklesana letnica 1831), in med njima "pod" ali prostor za mlatenje žita, na stransko fasado pa je naslonjen kozolec. Spodaj je velika vinska klet, prav tako že obnovljena in ponovno predana svojemu namenu. Streha gospodarskega poslopja je bila v celoti krita s slamo, danes pa kozolec varuje streha iz bobrovca.