Izberi točko za podrobnejši opis

Cerkev Matere božje dobrega sveta je bila zgrajena v začetku 16. stoletja, kar dokazujejo letnica 1506 na zunanjščini prezbiterija, gotski Marijin kip in freska sv. Krištofa na podstrešju zakristije. Sprva je obsegala ravno krito ladjo in rebrasto obokan prezbiterij. V prvi polovici 18. stoletja so obokali ladjo, uredili pevsko emporo, prizidali zakristijo in cerkev na novo opremili. Leta 1800 je dobil zvonik značilno potlačeno in piramidasto streho. Zunanjščino cerkve karakterizirata predvsem dva mogočna opornika, notranjščino pa rebrasti oboki v prezbiteriju. Veliki oltar je iz prve polovice 18. stoletja, stranska oltarja pa je napravil leta 1853 Leopold Gotzl. Trije antependerji so iz prve polovice 18. stoletja, dve sliki pa iz leta 1735. Cerkev z dominantno lego v širšem prostoru ima jasno berljive razvojne faze in kvalitetne stavbne člene. Cerkev obdaja pokopališko obzidje z letnicama 1777 in 1872. Na opuščenem pokopališču sta pokopana slavista Mihael Zagajšek (umrl 1827), župnik v Kalobju, in Jožef Ulaga (umrl 1892), župnik v Šentvidu pri Grobelnem. Napis na Zagajškovem nagrobniku je v slovenski bohoričici.